Predmet ugovora je nepremičnina, dvosobno stanovanje v Piranu. Glede na to,da je izvršilno sodišče v izvršilnem postopku, ki se vodi med upnikom in dolžnikom izdalo sklep o dovolitvi izvršbe na dvosobne stanovanju v Piranu, tretji, torej oseba A vloži ugovor, da ima na tem stanovanju lastninsko pravico. Tretji v ugovoru navaja, da je lastninsko pravico pridobil na podlagi prodajne pogodbe, ki jo je sklenil z dolžnikom, pri čemer tretji ugovoru priloži kopijo te pogodbe, na kateri je podpis dolžnika notarsko overjen. Dalje tretji navaja, da je bila prodajna pogodba sklenjena pet let pred začetkom izvršilnega postopka in izkaže, da je bila predložena na DURS v odmero davka. Tretji je nemudoma po plačilu davka in overitvi podpisa dolžnika na pogodbi vložil predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, kar tretji izkaže z zemljiškoknjižnim predlogom oziroma zaznamovano plombo v zemljiški knjigi. Predlog je bil podan na zemljiško knjigo pred pričetkom izvršilnega postopka. Ne glede na izid zemljiškoknjižnega predloga, torej ali mu bo ugodeno ali mu ne bo ugodeno, je tretji verjetno izkazal obstoj zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo. Ob tem še navajamo, da se upnik ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, saj je bila v času vložitve njegovega predloga v zemljiški knjigi že vpisana plomba v zvezi z zemljiškoknjižnim predlogom tretjega, torej osebe A. Pa tudi zato, ker se lahko na načelo zaupanja v zemljiško knjigo in dobro vero sklicuje le tisti, ki je pridobil zastavno pravico na pravnoposlovni podlagi (npr. prodajni pogodbi), ne pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, opr.št. Up-128/03-27 z dne 27.1.2005).
Predmet ugovora je nepremičnina, na kateri je kot lastnik v zemljiški knjigi vpisan dolžnik. Nepremičnina je bila kupljena v času trajanja zakonske zveze, ki je bila sklenjena med dolžnikom in tretjim, osebo A, kar tretji izkaže z izpiskom iz poročne matične knjige. Za nakup te nepremičnine sta tako dolžnik, kot tudi tretji pridobila kredit. Tretji je kredit pridobil pri banki XY in ga še vedno redno odplačuje, kar izhaja iz priložene kreditne pogodbe št. 512 z dne 12.3.2005. Iz vsega navedenega izhaja, da je bilo premoženje, ki je predmet izvršbe pridobljeno v času trajanja zakonske zveze. V tem primeru pa velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje zakoncev, na katerem sta deleža zakoncev enaka. Ker je po podatkih zemljiške knjige dolžnik izključni lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe, upoštevaje predhodno navedeno, znaša delež tretjega, torej osebe A, na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ½ . Ker gre v navedenem primeru za zakonito pridobitev premoženja, ki pripada zakoncu na podlagi določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in je vpis v zemljiško knjigo zgolj dekleratorne narave, je izvršba na deležu do ½ te nepremičnine, ki je v lasti tretjega, nedopustna oziroma je ugovor tretjega utemeljen.
Predmet izvršbe so premičnine in sicer:
1. stenska ura – starinska 1 kos,
2.stilsko ogledalo,
3.slika Jožeta Slane,
Premičnine so bile zarubljene v postopku izvršbe, ki teče zoper dolžnika. Tretji je izključni lastnik vseh premičnih stvari navedenih uvodoma , kar dokazuje s sledečimi okoliščinami.
Tretji uvodoma pojasnjuje, da je dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku njegov sin.
Nepremičnina v kateri so bile zarubljene stvari, ki so navedene v rubežnem in cenilnem zapisniku opr. št. IZV xxx, z dne 15.19.2004 in na katerih je izvršba po mnenju tretjega nedopustna, je v izključni zemljiškoknjižni lasti tretjega. Lastništvo nepremičnine dokazuje priloženi zemljiškoknjižni izpisek. Po splošnem stvarno-pravnem pravilu so vse premične stvari, ki se nahajajo v nepremičnini, njene pritikline, ki v dvomu delijo usodo glavne stvari (17. člen SPZ). Tretja torej trdi, da je lastnik nepremičnine in tudi vseh pritiklin, ki se nahajajo v tej nepremičnini. Dolžnik je imel na predmetni nepremičnini prijavljeno le svoje stalno prebivališče, v kritičnem času pa na tem naslovu niti ni prebival, kar tretji izkazuje z zaslišanje priče osebe C. Dolžnik v nepremičnini nima in niti ni imel nikakršnih osebnih predmetov. Vse premične stvari so bile in so še vedno v izključni lasti tretjega. Poleg zgoraj navedenega je bistveno tudi to, da je tretji premične stvari dobil v last z darilom.
Predmet pod točko 1. je tretjemu podarila sestra (napisati ime priimek in naslov in predlagati zaslišanje). Predmeta pod točko 2. in 3. pa je tretjemu podarila njegova mati (napisati ime priimek in naslov in predlagati zaslišanje).
Predmet izvršbe so premičnine lovske trofeje, ki so bile izročene v hrambo tretjemu. V tem primeru tretji ni lastnik teh premičnin. Lastnik premičnine - lovskih trofej je lovska družina (4. odstavek 2. člena ZDLov-1), ta pa jih je izročila tretjemu - osebi A v posest oziroma upravljanje. Trofeje so bile zarubljene v postopku izvršbe, ki teče zoper sina tretjega. Tretji zahteva, da se izvršba na trofeje izreče za nedopustno. Razmerje med lovsko družino in tretjim je obligacijsko razmerje, ki ga je treba opredeliti kot hrambo oziroma shranjevalno pogodbo: tretji kot shranjevalec je sprejel stvar od lovske družine kot položnika, da jo hrani in mu jo vrne, ko jo bo ta zahteval (729. člen OZ). Bistvo shranjevalne pogodbe je varovanje stvari. Varovanje pa ne pomeni samo pasivnega ravnanja ampak tudi aktivno ravnanje, kar pomeni, da mora varovalec storiti vse potrebno, da stvar ohrani oziroma jo ohrani v enakem stanju. Tretji torej z ugovorom zatrjuje lastno pravico do posesti lovskih trofej na podlagi obligacijskega razmerja z lastnikom, kateremu mora na njegovo zahtevo vrniti stvar z vsemi plodovi in koristmi od nje. Na podlagi istega obligacijskega razmerja pa je za lastnika dolžan stvar hraniti kot svojo lastno (1. odstavek 731. člena OZ) - lastna skrbnost pa shranjevalca zavezuje, da s stvarjo položnika ravna enako, kot ravna v lastnih zadevah, kar po povedanem vključuje tudi dolžnost za lastnika storiti potrebne ukrepe za zavarovanje stvari, v konkretnem primeru torej uveljavljati zanj pravico, ki preprečuje izvršbo. Zato je njegov ugovor utemeljen.